Konfekcija po meri terena

tekst: Matej Mihinjač, 2000

 Prenovljeni Terrano II je z novo podobo veliko bliže staremu Terranu, kot Terranu II, hkrati deluje nekoliko bolj odraslo in v testnem primeru v črni barvi ter kromiranih obrobah elegantno. Sama zunanja podoba ter podrobnejši pogled na okrasno in zaščitno plastiko pa zakriva prave terenske zmogljivosti, ki jih Terrano II zmore kljub temu, da jih marsikateri kupec ne bo niti potreboval.

 Z dolžino limuzin višjega srednjega razreda in višino, ki razkriva pogled na cesti preko večine streh avtomobilov, deluje Terrano II dovolj mogočno, da se mu marsikateri voznik spoštljivo izogne. Le-ta ob prehitevanju opazi, da se v njem vozi kar sedem oseb, ko pa mu želi slediti na bližnji vrh z neurejeno cesto, se v strahu za svoj avtomobil raje obrne in nadaljuje pot po avtocesti. Tudi Terrana se včasih zdi škoda pognati v blato ali skale, saj je dovolj drag, da si ga ne more privoščiti ravno vsak, plastika, ki ga obdaja, pa deluje prešibko, da bi voznika ne navdajala z občutkom, da bo kak njen kos obležal v kaki luknji. Tudi v vozilu je počutje vse prej kot terensko. Prijetna kombinacija barv na sedežnih prevlekah ter dvobarvna armaturna plošča z vložki iz lesa ustvarja limuzinsko počutje. Le izdelava in izbor kvalitetnejših materialov bi lahko bila boljša, da bi tudi kak voznik limuzin začel resneje razmišljati o Terranu. Sedi se visoko, zato bo pregled na dogajanje pred in ob vozilu vedno dober, le ob pogledu za vozilo kljub velikim vzvratnim ogledalom ne bo nikoli jasno, kje se konča. Velika kabina in medosna razdalja nudita prostor kar sedmim potnikom, čeprav bosta zadnja dva nezadovoljna z nizko namestitvijo in bosta večino poti videla med svojimi koleni. Na slabšem bosta tudi ob višjih temperaturah, saj klima nikakor ni kos velikosti kabine in z njo ne bosta zadovoljna niti voznik in sovoznik. Sicer pa bo večino časa zadnja klop verjetno zložena, oziroma celo odstranjena in bo tako prostor prepustila velikemu prtljažnemu prostoru, ki je lepo obdelan in zelo uporaben, tudi po zaslugi mrežic za vrečke in roloja, ki bo zakrival vsebino. Da bi potnikom hitreje minil čas v vozilu in da bi lažje pozabili na neučinkovito klimatsko napravo, jih bo razveseljeval zelo dober avdio sistem s šestimi zvočniki in izmenjevalcem zgoščenk. Radio je hkrati tudi oblikovan posebej za Terrana in tako neuporaben v drugih avtomobilih, kar bo odvrnilo marsikaterega tatu. Nissan se je na tem področju potrudil tudi s centralnim zaklepanjem, saj je potrebno za odklep vseh vrat stikalo na daljincu pritisniti dvakrat, ob enkratnem pritisku se odklenejo le voznikova vrata. Včasih sicer zamudno opravilo, vendar se sčasoma navadite. Tako, kot se navadite tudi na pomanjkanje nekoliko globljih odprtih odlagalnih površin, saj ob vožnji po terenu stvari rade zletijo iz njih. V takih primerih jih je bolje pospraviti v uporaben predal med sedežema, ki pa si ne zasluži imena sredinska opora, saj je za to prenizko postavljen. Vendar bo voznik tako ali tako več dela imel z dobrim, v usnje oblečenim volanskim obročem, ki je precej posreden, saj so med obema skrajnima točkama več kot štirje zavrtljaji, a še vedno dovolj hiter, da omogoča nagle ukaze, ko so ti potrebni zaradi sprememb na vozišču. Na te vas kmalu opozori tudi toga zadnja prema, ki na neravninah precej neprijetno strese predvsem zadnje potnike, izkaže pa se seveda, kot se za pravega terenca tudi spodobi, na terenu. Tam pride zelo prav tudi dolžina avtomobila, saj je Terrano tako veliko bolj stabilen, vendar postane velikost tudi ovira pri bliže skupaj postavljenih ovirah, saj se marsikdaj zgodi, da se boste ravno zaradi njih obrnili v strahu za svoj lepo zloščeni Terrano, čeprav je 21 cm najmanjše oddaljenosti vozila od tal dovolj za neboleč prehod čez marsikatero skalo. V osnovi ima Terrano pogon na zadnji kolesi in ponuja tudi nekaj užitkov zdrsavnja po zaslugi lahkega zadka, s posebno ročico pa je med vožnjo pri nižjih hitrostih priklopljiv tudi pogon k sprednjim kolesom. Ista ročica služi tudi vklopu reduktorja, ki bo prišel marsikdaj prav, saj je turbodizelski motor s hladilnikom polnilnega zraka že precej star in ga je potrebno za doseganje večjih moči ter navora priganjati v višje vrtljaje, kjer postane tudi precej glasen. Zato se včasih zgodi, da motor pri večjih, počasnejših vzponih kar ugasne, ker mu zmanjka moči pri nizkih vrtljajih. Vendar ni bojazni, da bi kje obtičali, ker je reduktor namenjen ravno takim situacijam. Na cesti se Terrano s tem motorjem znajde tako, kot obljubljajo tehnični podatki. 125 konjev je pač nekoliko premalo za slabi dve toni težak prazen avto z obliko, ki ni ravno podrejena aerodinamiki. Poraba zato nikoli ne pade pod 9 litrov dizelskega goriva, raje se giblje precej nad to številko, pri vožnji, ki ji je Terrano predvsem namenjen, pa naraste tudi na 16 litrov.

 Nissan Terrano II zna tako zadovoljiti marsikateri okus. Lahko je odlično družinsko vozilo z ogromno prostora, veliko všite varnosti ter privlačnim izgledom, vendar ji mora biti kos tudi družinski proračun. Cena slabih 6 milijonov SIT ter dražje vzdrževanje take odločitve hitro obrne v prid luksuznejšim limuzinam. Tisti pa, ki taka vozila zares potrebujejo za delo na terenu, se bodo marsikdaj raje odločili za cenejše, a še vedno dovolj zmogljive terence. Vendar ostane še skupina, ki ji je veliko bolj važen izgled in ugled s tem vozilom, ne glede na njegove zmožnosti. Takim je tudi namenjen.