Brez kompromisov tudi pri avtomobilih ne gre

tekst: Matej Umek - SAGA Institute
Foto: Matej Mihinjač - SAGA Institute
Datum: 30. 3. 200

  Človek od avtomobila pričakuje čedalje več stvari, ki se med seboj po naravi izključujejo, proizvajalci avtomobilov pa se na nasprotni strani čedalje bolj trudijo ukrojiti avtomobil po željah kupcev, kar seveda postaja čedalje težje. Zaenkrat jim to še dokaj dobro uspeva, vedno pa se je potrebno odpovedati eni stvari na račun druge.
  Lep primer so sodobni terenci, med katere spada tudi testirani Terrano. Po cestah se vozi že od leta 1993, do sedaj pa so ga že dvakrat temeljito prenovili. Največ so se ukvarjali s civiliziranjem, zato je trenutni Terrano po voznih zmogljivostih in obliki veliko bližje avtomobilom, kot so bile predhodne različice.

Kromirana maska in cevi že od daleč kažejo pravo naravo Terrana

  Testni Terrano je imel tri vrata, obstaja pa tudi daljša različica s petimi vrati. Oblikovan je dokaj sveže in sodobno, s tipično Nissanovo terensko masko, ki je bila pri testnem celo kromirana, na sredini pokrova motorja je velika odprtina za zajem zraka za intercooler, ki da Terranu specifičen videz. Poteze karoserije so ravno prav zaobljene, da še dajejo vtis terenskega vozila in ne pomehkužene cestne limuzine. Streha se na zadnjem delu konča s spojlerjem, od tu naprej pa se nadaljujejo zadnja vrata, ki se odpirajo na stran, seveda pa na njih kraljuje rezervno kolo. Karoserija je tako tipično terenska, postavljena na šasijo, ki je spredaj podprta posamično z dvema tritočkovnima vodiloma, zadaj pa s togo premo in vijačnimi vzmetmi - pravo terensko podvozje torej. Na vsaki osi je dodan še prečni stabilizator, ki preprečuje pretirano nagibanje karoserije na terenu in v ovinkih. Med vožnjo to dobro čutite, saj se karoserija tudi v bolj hitro voženih ovinkih na cesti dokaj malo nagiba, avtomobil pa se dobro drži asfaltne prevleke. Upal bi si celo trditi, da se v ovinkih obnaša bolje kot nekateri osebni avtomobili. Zaradi zadnjega pogona se da vozilo zelo dobro nadzorovati pri morebitnih zdrsih, vendar pa se tega izogibajte, če niste vešči lovljenja zadka. Še posebej zato, ker zaradi majhnega nagibanja avtomobil slabše nakazuje zdrs. Vendar pa pri majhnem pretiravanju ne bo problema in avtomobil se bo hitro postavil v pravilni položaj. Za cestno vožnjo je volanski mehanizem nekoliko premehak in posreden, vendar gre tu spet za kompromise s terensko vožnjo, kjer je tak mehanizem ravno pravi. Morda bo koga, ki je vajen osebnih avtomobilov, na cesti motilo tudi nekoliko bolj izrazito vzdolžno nagibanje, kar pa je žal tudi posledica terenskega podvozja in krajše medosne razdalje. Od terencev, naj bodo japonski, nemški ali angleški, pač ne moremo pričakovati voznih lastnosti in udobja, ki jih imajo osebni avtomobili.

Na terenu se počuti kot srna v gozdu.

  Povsem druga pesem pa je na terenu. Tu se kratka medosna razdalja odlično izkaže pri zahtevnih terenskih manevrih, pa tudi pri vožnji čez previse ne boste tako hitro nasedli. Tudi minimalna oddaljenost 21 cm od tal kaže na to, da sedite v terencu in ne "terencu". Na makadamski cesti se dobro drži podlage, tudi če vozite samo z zadnjim pogonom, če pa priklopite še prva kolesa, lahko zares hitro in varno vozite tudi po slabših poteh. Vendar tudi tu razmeroma trdo podvozje včasih prenese neprijeten sunek na hrbtenice.
  Na terenu se odlično izkaže že samo zadnji pogon, če pa želite od avtomobila še več, lahko vklopite tudi prednjega, v skrajnih razmerah pa je tu še reduktor in avtomatska zapora zadnjega diferenciala. Zadnja kombinacija vas spravi iz še tako nezavidljive situacije. Blata z globino pod 10 cm skoraj ne čutite, pa tudi nekaj cm več ne bo problem, vse dokler ne nasedete.

Zadnja vrata skrivajo majhen prtljažnik .

  Pretiravanja na terenu pa ne priporočam iz drugega razloga. Na terenu je potrebno običajno več sprehodov iz avtomobila in nazaj, notranjost pa za to ni najbolj primerno opremljena, saj je za takšne podvige preveč luksuzna. Sicer so materiali v potniški kabini izbrani tako, da vzdržijo nekaj umazanije, vendar lepše izgledajo, če malo pazite. Da je notranjost res avtomobilska, kaže že imitacija lesa na armaturni plošči in solidna plastika. Testni Terrano je imel poleg tega tudi klimatsko napravo, el. pomična prednja stekla, dve varnostni vreči, nastavljive varnostne pasove po višini in dobro nastavljiv volan in sedeže. Seveda ne manjkajo tudi držala za pločevinke in CD-izmenjevalec. Kot osebni avto, mar ne? Sedenje za volanom je visoko in dokaj pokončno, pregled pa je dober na vse strani, tudi nazaj. Vstopanje na sprednje sedeže je zaradi širokih vrat dokaj elegantno, na zadnjo klop pa precej težje. Je pa potem na zadnji klopi veliko prostora za noge, kar za prednja sedeža ne bi mogli trditi.

Imitacija lesa in solidni materiali za kultiviranost .

  Motor ni biser sodobne tehnike, saj je še klasične dizelske zasnove z dvema ventiloma na valj in visokotlačno črpalko, ki jo nadzoruje elektronika. Pa vendar se napaja preko turbinskega polnilnika in hladilnika vstopnega zraka, kar mu da še nekoliko večjo moč (125 KM) in lepše razporejen navor (278 Nm pri 2000 vrt./min). Motor je temu avtomobilu "pisan na karoserijo", saj ima lastnosti, ki jih potrebuje voznik za terensko vožnjo, hkrati pa tudi dobro potegne. Odlično vleče že od 1200 pa vse do okoli 3500 vrt./min, kjer postane (pre)glasen, učinka pa ni več. V spodnjem območju vrtljajev, kjer tudi največ obratuje, pa se odlično izkaže tako glede zmogljivosti, kot tudi porabe, prožnosti in hrupa. Tudi kakšno prehitevanje ne bi smelo biti problem. Kot vsak turbo motor pa ima tudi ta majhno zakasnitev zaradi vztrajnosti turbine, ki pa ni moteča in jo večinoma niti ne občutite. Povprečna poraba je okrog 11 litrov na 100 km, kar je sicer nekoliko več od primerljivih osebnih avtomobilov, vendar pa velika čelna površina in velik količnik zračnega upora terjata svoj davek.
  Terrana bi lahko umestili nekje v sredino ponudbe teh avtomobilov, saj obstajajo tudi bolj cestni in tudi bolj terenski terenci, ravno zato pa je Terrano dobra kombinacija obojih. Če se vsaj vsake toliko vozite tudi po brezpotjih a pri tem ne pretiravate, hkrati pa bi želeli tudi udobje in vožnjo po avtocestah, potem je ta avtomobil idealen za vas. Samo za luksuzno vožnjo po mestu pa raje še enkrat premislite. Vendar pa lahko mirno napišem, če bi politiki sklepali tako dobre kompromise, bi verjetno živeli mnogo bolje in bi si lažje privoščili skoraj 6 milijonov vrednega Terrana II.