Brez kompromisov tudi pri avtomobilih ne gre

  Človek od avtomobila pričakuje čedalje več stvari, ki se med seboj po naravi izključujejo, proizvajalci avtomobilov pa se na nasprotni strani čedalje bolj trudijo ukrojiti avtomobil po željah kupcev, kar seveda postaja čedalje težje. Zaenkrat jim to še dokaj dobro uspeva, vedno pa se je potrebno odpovedati eni stvari na račun druge.
  Lep primer so sodobni terenci, med katere spada tudi testirani Terrano. Po cestah se vozi že od leta 1993, do sedaj pa so ga že dvakrat temeljito prenovili. Največ so se ukvarjali s civiliziranjem, zato je trenutni Terrano po voznih zmogljivostih in obliki veliko bližje avtomobilom, kot so bile predhodne različice.

Konfekcija po meri terena

 Prenovljeni Terrano II je z novo podobo veliko bliže staremu Terranu, kot Terranu II, hkrati deluje nekoliko bolj odraslo in v testnem primeru v črni barvi ter kromiranih obrobah elegantno. Sama zunanja podoba ter podrobnejši pogled na okrasno in zaščitno plastiko pa zakriva prave terenske zmogljivosti, ki jih Terrano II zmore kljub temu, da jih marsikateri kupec ne bo niti potreboval.

 Z dolžino limuzin višjega srednjega razreda in višino, ki razkriva pogled na cesti preko večine streh avtomobilov, deluje Terrano II dovolj mogočno, da se mu marsikateri voznik spoštljivo izogne. Le-ta ob prehitevanju opazi, da se v njem vozi kar sedem oseb, ko pa mu želi slediti na bližnji vrh z neurejeno cesto, se v strahu za svoj avtomobil raje obrne in nadaljuje pot po avtocesti. Tudi Terrana se včasih zdi škoda pognati v blato ali skale, saj je dovolj drag, da si ga ne more privoščiti ravno vsak, plastika, ki ga obdaja, pa deluje prešibko, da bi voznika ne navdajala z občutkom, da bo kak njen kos obležal v kaki luknji. Tudi v vozilu je počutje vse prej kot terensko. Prijetna kombinacija barv na sedežnih prevlekah ter dvobarvna armaturna plošča z vložki iz lesa ustvarja limuzinsko počutje. Le izdelava in izbor kvalitetnejših materialov bi lahko bila boljša, da bi tudi kak voznik limuzin začel resneje razmišljati o Terranu. Sedi se visoko, zato bo pregled na dogajanje pred in ob vozilu vedno dober, le ob pogledu za vozilo kljub velikim vzvratnim ogledalom ne bo nikoli jasno, kje se konča. Velika kabina in medosna razdalja nudita prostor kar sedmim potnikom, čeprav bosta zadnja dva nezadovoljna z nizko namestitvijo in bosta večino poti videla med svojimi koleni. Na slabšem bosta tudi ob višjih temperaturah, saj klima nikakor ni kos velikosti kabine in z njo ne bosta zadovoljna niti voznik in sovoznik. Sicer pa bo večino časa zadnja klop verjetno zložena, oziroma celo odstranjena in bo tako prostor prepustila velikemu prtljažnemu prostoru, ki je lepo obdelan in zelo uporaben, tudi po zaslugi mrežic za vrečke in roloja, ki bo zakrival vsebino.