Redko se zgodi, da avtomobil doživi tako temeljito prenovo, kot jo je doživela Nissanova Primera. Od stare je takorekoč ostalo le ime. V Evropi ter po evropskem okusu oblikovan avtomobil je ubral novo modernejšo pot, kakršno si drugi proizvajalci drznejo le pri konceptnih vozilih. To pa je najbrž posledica povezave z Renaultom. Velike ravne površine, ki se končajo z ostro prisekanimi robovi bodo krasile tri karoserijske izvedenke. Za pogon dveh limuzinskih ter ene kombi verzije bodo skrbeli bencinski motorji z od 1,6 do 2 litrov prostornine ter 2,2 litrski turbodizel. Novo Primero lahko pričakujemo šele prihodnje leto. GaS

V deželi, kjer vzhaja sonce, so doma tudi evropejke

tekst: Matej Umek januar 2001

 Že kar nekaj let jo lahko videvate na naših cestah, pred kratkim pa so jo še nekoliko posodobili, tako bo ostala še nekaj let v prometu. Japonci so Primero namenili izključno evropskemu trgu, po zadnji prenovi pa se je še bolj približala evropski konkurenci po obliki in po voznih lastnostih. "Skoraj" bi ji lahko rekli evropski avtomobil.

Ta skoraj pomeni, da je še vedno ohranila nekaj dobrih, a tudi nekaj slabih lastnosti, ki so tipične za avtomobile iz te dežele. Oblika je tako uglajena in ravno prav zaobljena za limuzino srednjega razreda. Zadek od strani morda deluje nekoliko škatlasto, vendar mu da diskreten spojler pridih športnosti.
Da ima testni model res bolj športno naravo, boste ugotovili že takoj, ko se boste vanj usedli. Pred vami se nahajajo merilniki na beli podlagi, s posebej oblikovano pisavo oznak. Armaturna plošča je dvobarvna, gumbi so obdani z gladko plastiko, na sredinski konzoli pa so še dodatni vložki aluminija. Gumbi so priročno razporejeni in v skladu z drugimi modeli te tovarne. Estetsko sporna je le namestitev varnostne vreče pred sovoznikom, saj le-ta preveč izstopa iz armaturne plošče. Predalov za odlaganje je dovolj, paziti je potrebno le na pijačo med naslonjali, da jo po nesreči ne prevrnete s komolcem. Tudi sedeži ustrezajo športni duši tega avtomobila. Sedenje na zadnji klopi ne povzroča nobenih problemov tudi nadpovprečno visokim ljudem. Tudi na daljših relacijah se lahko v tem avtomobilu še vedno dovolj udobno pelje pet ljudi. Voznikov sedež se da dobro nastaviti, bočni oprijem pa tudi ne razočara. Če se zavedate, da sedite v limuzini srednjega razreda s pridihom športnosti in ne v superšportniku, bo vse OK.

Če ne že prej, boste dobili usta do ušes takrat, ko boste prvič prestavili v prvo prestavo. Prestavna ročica ima res kratke hode, kot se za oznako sport spodobi. Tudi natančnost prestavljanja ni slaba, čeprav bi se lahko na tem področju bolj potrudili. Še posebej pozorni morate biti na začetku pri prestavljanju iz 5. v 4. prestavo, česar pa se hitro navadite. Prestavna razmerja so dobro preračunana in dovoljujejo tudi bolj mirno križarjenje po mestnih in odprtih cestah.
1,8-litrski motor spada v sredino ponudbe. Razvije moč 83kW (114KM) pri 5600 vrt./min, največji navor pa znaša 158 Nm pri 2800 vrt./min. Tovarniško podane zmogljivosti govorijo o 196 km/h maksimalne hitrosti in pospešeku 11 s do 100 km/h. Številke res niso preveč impresivne, če upoštevamo maso 1235 kg. V praksi pa se izkaže s slabšim pospeševanjem v klanec zaradi pomanjkanja navora in pogostejšim priganjanjem v višje obrate, če želite voziti bolj dinamično. Zmanjšanje hrupa v potniški kabini je inženirjem dobro uspelo, zato takšno priganjanje ni mučno za ušesa. Vseeno pa ta motor kar zadostuje za ne preveč zahtevnega kupca. Ker je tu prestavljanje pravi užitek, bi bilo kar malo škoda, če bi lenarili z menjalnikom. Tudi kar se tiče porabe, se je motor dobro izkazal. Povprečna poraba se običajno giblje med 7 in 8 litri na 100 km, z varčno vožnjo pa je možno prevoziti 100 km tudi le s 6,4 l/100km.

Ena glavnih novosti pri posodobitvi je podvozje, ki še bolj ustreza zahtevnemu evropskemu kupcu. Zadnja prema multilink je že Nissanova značilnost. Prednje obese so klasične posamezne obese z večtočkovnimi vodili. Predvsem zadnja prema se dobro izkaže pri stabilnosti vozila v ovinku, saj je zadek skoraj nemogoče spraviti iz vozne linije. Avtomobil običajno podkrmari, razen v ostrih ovinkih po klancu navzdol pri zaviranju, kjer bi vas lahko prehitel zadnji konec. Na splošno pa se avtomobil dobro drži ceste, če le ne pretiravate. Podvozje je dokaj tolerantno in dobro popravlja voznikove napake. Nekoliko razočara le volanski mehanizem, ki je sicer ravno prav mehak in neposreden, vendar pa za moj okus nudi premalo povratnih informacij. Avtomobil se na neravni podlagi dobro obnaša. Podvozje je na grbinah morda le za odtenek preglasno in pretrdo. To pa je potrebno vzeti v zakup pri športosti. Pri višjih hitrostih na avtocestah pa bi lahko bil avtomobil nekoliko bolj stabilen, saj lahko postane nekoliko nemiren. Vzrok za to bi lahko pripisali volanskemu mehanizmu in morda bolj slabo izbranim stabilizatorjem. Seveda pa je to odvisno tudi od izbire gum, konfiguracije cestišča ter od mnogih drugih faktorjev.

Spisek opreme pri temu modelu je zelo dolg. Za ceno okrog 3,7 milijona SIT dobite v serijski opremi skoraj vse, kar se da dobiti; od ABS, EBD, štirih varnostnih blazin, samodejne klimatske naprave, pa do ogrevanih in električno nastavljivih vzvratnih ogledal in električno pomičnih vseh štirih stekel, meglenk in potovalnega računalnika.
Kot celota takšna konfiguracija avtomobila cilja na povprečne evropske kupce, ki imajo radi prostoren avtomobil za pet ljudi, za normalno varno vožnjo po mestih in za daljše izlete, hkrati pa se ne želijo odreči nekoliko športnejšim lastnostim svojega jeklenega konjička.