Micro je maksi

tekst: Matej Mihinjač, julij, 2000

Nissanova Micra, mikro avtomobil nižjega razreda, je na trgu že od leta '92, vmes sicer nekoliko prenovljen, a še vedno prvotnih oblik in dovolj uspešno prodajan, da ni potreboval zamenjave, ki sicer sledi predvidoma v letu 2002, ko bo stal na isti platformi kot novi Renaultov Clio, Twingo in še kak manjši Nissanov model.

Majhne zunanje mere govorijo o mestni namembnosti avtomobila, oblikovno pa bo verjetno bolj po godu predstavnicam nežnejšega spola, kot večnim moškim željam po velikosti in moči. S po novem značilno masko evropskih Nissanov z dvema ledvičkama kaže pripadnost znamki, z oglato obliko zaobljenih robov pa prej japonski kot evropski izvor, vendar po zaslugi velikih ravnih površin nudi zelo dobro preglednost okoli vozila. Micra je maksi v notranjosti. Sicer ne gre pričakovati čudežev, vendar pri malo več kot 3,7 metra dolžine nudi več prostora, kot se zdi od zunaj, hkrati pa je občutek prostornosti toliko večji zaradi že prej omenjenih velikih stekel. Prednja potnika bosta zadovoljna s sedežema, ki sta ravno prav trda in neutrujajoča in njunim pomikom, ki ga bodo cenili tudi potniki na zadnji klopi, vendar raje na krajših poteh. Na daljših ga zmanjka za kolena, težje nad glavo, saj je streha ravna čisto do prtljažnih vrat pod katerimi je mikro prtljažnik, ki pa zadosti mestnim nakupom in je še uporabno povečljiv. Pregledna a dolgočasna je armaturna plošča z merilniki, ki so sicer zelo lepo pregledni in prijetno osvetljeni, vendar nudijo le osnovne informacije, v tem opremskem paketu ni obratomerja, nerodna je oddaljenost radia, ki je nameščen na spodnjem delu sredinskega dela in zato precej od rok. Da ga dosežete, se je potrebno nagniti naprej in seči z roko mimo prestavne ročice, zato pogled dostikrat uide s ceste. Pohvaliti gre volan, ki je zelo podoben tistim iz večjih hišnih modelov in tako ravno prav debel in dobro oprijemljiv ter nežnim ženskim rokam pretrdo nastavljiv po višini, a se jim odkupi s servoojačevalnikom, zato bo voznik hitro našel sebi primeren položaj za njim, športno blizu pa je tudi prestavna ročica nekoliko daljših gibov. Marsikdo ob napisu 16V na bokih Micre pomisli, da se v njej skriva kak močnejši motor, vendar gre "le" za litrski 4-valjnik, s sodobno 16-ventilsko tehniko, ki pa se Micri zelo lepo poda. Za doseganje boljših pospeškov ga je potrebno gnati v visoke vrtljaje, kjer postane nekoliko bolj slišen v sicer dobro zvočno zatesnjeni notranjosti. Čeprav ima motor 40 kilovatov (54 KM), daje občutek, da jih je več in se odreže dosti živahneje kot večina podobnih litrskih motorjev konkurenčnih znamk, hkrati pa jim konkurira s podobno porabo, ki se ob normalni vožnji giblje okoli šestih litrov, ob pretiravanju pa ne preseže desetih. Tudi podvozje dobro sledi motorju in je glede na kratko medosno razdaljo precej udobno, pri sunkovitih gibih sicer rad zdrsne zadek, vendar je lahko krotljiv in predvidljiv. Če bo že kaj šlo narobe, se boste lahko zanesli na dve zračni blazini in ob majhni teži avtomobila učinkovite zavore. Micra razočara s svojo mikro opremo, saj poleg servo volana in dveh zračnih blazin ne dobite niti osrednje ključavnice, prtljažna vrata pa je treba vedno odpirati s ključem in tako po nepotrebnem ugašati motor.

Glede na skromno opremo je cena Micre precej ugodna, njena velikost in lahkotnost vožnje ter dobra preglednost v kombinaciji z živahnim motorjem se najlepše podajo voznicam na mestnih vožnjah, le oblika bi bila lahko malce atraktivnejša in s tem bolj po godu evropskim kupcem. Micra je tako še najbolj maksi v notranjosti in pri motorju.