Irena Jakopanec

Odlomki iz knjige "Srce v ponvi" Res sem nor nate, mala. Popolnoma ni~ te ne razumem. Kako neki {e eksistira{, takole, brez vsakr{nih sanj?" Dr`i me za roko in me za konec poljubi na lase. Predem v prijetni ekstazi in se prepu{~am analiziranju. Oh, ta moj bodri kolega! Kako prileze v tak{nih trenutkih in se ga razveselim kot metulja, samo zato, ker je lep. Ni~emur ne koristi njegovo postavljanje labirinta, niti raz~i{~evanje, raz~lenjevanje in obdelovanje ~ustev to ne more biti, je le lahkotno popevanje ve~ernega nesmiselnega zatona sonca. Prepustim se, vdam se, blago se mu, smehljam in mu z desnico mr{im lase. Ne zdi se mi tako nesmiselno vse skupaj, ~eprav v resnici je, hitro dodam v mislih, da se ne bi izneverila svojemu obrambnemu sistemu, ki naj me obvaruje vse plehkosti. Plehkost, no, ta je lahko tudi grda ograja, na katero naslonim noge. V~asih si tako grozovito za`elim seksa s tem bitjem, zdaj pa me oblegajo ~isto nedol`ne misli. Ostajam v pripravljenosti, brusim si krempeljce. Neumorno tavam po mestu. Vle~e me proti kanalu, a se ustavim, ko ne najdem prehoda za pe{ce. V parku leti perje pozraku, ko se golobi brez vsakr{nega ob~utka za estetiko pobijajo med seboj. Degradiranci z eno pohabljeno no`ico skakljajo dale~ pro~ od mo~nih samcev. Serjejo gnusne, priskutne kakce. S tem ne mislim, da je ~love{ki drek kaj bolj{i. Predvsem ga je ve~. Klopi me mamijo, ko se pojavi v polsenci ~udovita, impresionisti~na svetloba. Strah me je, da bi koga sre~ala. Odlo~im se za kosilo in poi{~em gostilno v mirnem atriju boemskega predela. Sedem k veliki mizi, vseeno mi je, ~e je prostor drugje. Na ta na~in izsiljujem hitro postre`bo. V~asih me zaskrbi, kako bom re{ila problem repeticije sanj. Ko v tri~etrt ure ne vzbudim pozornosti nikogar, si malomarno podprem glavo, nase pa zvle~em nekak{en pijanski nasme{ek. Naslika se natakar, v dobri veri, da sem `e naro~ila, le ... kaj `e? Naslednjih pet minut nimam miru, kar naprej letajo k meni razli~ni uslu`benci. Opazujem rde~e pobarvano gospo, ki z na{minkanimi ustnicami, obleko z drobnim cvetli~nim vzorcem `ivo rde~e barve in topoumnimi gestami spominja na transvestita. Nekaj ~asa buljim vanjo, nato umikam pogled. Tam sedi {e mlad fant, ki tako pridno `ve~i solato, da se vidi vsak premik njegovih ~eljustnih mi{ic, izstopajo mu `ile na vratu. Dobi{ ob~utek intenzivnosti. Na kro`niku pred menoj se pojavi nekaj izbornih gri`ljaj~kov, ki sem jih naro~ila. Mislim na pismo iz zapora, ki sem ga dobila v~eraj. Bilo je bomba. Eksplodiralo je `e pri tretjem stavku. Ob tem sem se nasmehnila in na desnem sekalcu se je poblisnilo zelenilo solatnega listi~a. Z jezikom sem ga odstranila. Rde~a `enska je bila najmanj lastnica kakega bordela. Gotovo pa si ne bi pomi{ljala prevarati mo`a. Njena plasti~na dekadentnost me je vznemirila. Ni~ me bolj ne u`alosti kot ceneno napravljena in nravstveno iztirjena `enska. Peroksidni lasje me razka~ijo. Dekle za {ankom je stopilo k meni in mi bedasto zlo`ilo prti~ek. Pla~ala sem z bonom in od{la. Pri{li so ~asi, ko smo {tudentje prav dobro hranjeni. Skozi vrata atrija so srednje{olci vla~ili deske za oder. Po~akala sem, nato sem se izmuznila. Doma prepi{em na karton nekaj literature in ga nalepim na notranjo stran strani{~nih vrat. Zadovoljna sem z u~inkom. V zraku sije lu~. Zelo se dolgo~asim, od prej{njega ve~era pa sem tako iz~rpana, da ne morem biti produktivna. Helena se nekaj smeji. Ona in njeni de~ki! Neke nedelje se po{astno zaljubim. Zanikam svojo previdno, razumno izbiro ljubimcev in se vr`em z mo~jo, tiso~ih konj na enega mo{kega, ki le`i vznak na postelji. Poljubljam mu nogavice, a to mi ni dovolj, strgam mu jih z nog in ga silim, naj si me pokori za vse `ivljenje. Ker tega no~e, mu sesam palec. Prosi milosti, a ne dovoli mi poni`evanja. V glavo so mu vgradili pacifisti~ni ~ip enakopravnosti. Kri~im na ves glas, tako se zaljubim. Pulim mu dlake, znorela sem. -------------- Tempus fugit. Di{i po ro`ah, s plasti~no posodo me po{ljejo po vodo. Smeti{~a so razporejena po vseh kotih. Na vsakem grobu je navpi~nost, svarilo; in vodoravnost, mir. Tekanje, urejanje, sre~evanje dru`in. Imena, ponesre~eni napisi, razstava ki~a. Sve~e, katerih gorljiva usoda je v vetru dvomljiva. Obvezni november. Stric - to je glava na meterskem podstavku. Du{e~a skrivnost in silovita bole~ina. @e dvajset, trideset let, pa {e vedno solzni pogledi. Zato ne spra{ujem. Molk, trpljenje. Eros - tanatos dobi srhljivi pridih. Obrisi velike skrivnosti so jasni v to~kah. Mladost, ustavljena na cesti, {topa neizogibno smrt. Ne govori o grobovih, krstah, smrti. To se ne sme. Meni pa se je, pun~ki, zdelo to nekaj vznemirljivega. Bolno zaviranje, {epetanje, skrivnostni obredi. Sicer trezni, razumski star{i so postali napeti. In vse to je bila ta lepa, mirna glava na podstavku, ki je spominjala na ponosnega rimskega voj{~aka, ali gr{kega modreca v rani mladosti. Zdaj sem njegovih let. Tako mi neke nedelje povedo. Izkri~ijo po{astnost, razgalijo grozljivo resnico, s katero se ne morejo soo~iti, pod katero klonijo, zvijajo~ se v kr~ih. Prav taka glava je nekaj ~asa bivala v dnevni sobi. Stala sem pred njo in meditirala, raziskovala, a glava je obdr`ala svoj distancirani pogled z blagimi potezami. Nikoli se ni premaknila. V~asih sem si domi{ljala, da se smehlja. Da jo bom o`ivila, ~e jo bom gledala dovolj dolgo. Potem sem, `ivo srebro, morala iti. Ob~utek glave v dnevni sobi je bil tema~en, skrivnost je bila {e ve~ja, strahospo{tovanje nenavadnega malika je rastlo. Tako so mi slednji~ razkrili vse, polo`ili name vso gostoto dejstev. Stric - to je mlad fant, to je bole~ina izgube, to je blaznost sveta, to je nedoumljivost razsula trenutkov, ki stroboskopsko menjavajo dobro in zlo. Stric - to je cestni davek ~love{kih dru`in. Rodijo mi zgodbo o njem v vseh mukah. O, molk! Nekega davnega leta me prababica zamenja za njegovo postavo, obris. Bojim se je, te mo~ne, visoke `enske, ki jo~e pred menoj. Za hip je verjela prividu. Ne vem, kaj bi, zato jo mol~e gledam. Jaz nisem bila jaz. In ona joka. Kdo bi vedel, kaj neki je smrt. Morda avgustovsko sonce. Postani dih bolni{ke sobe. Zarjaveli, oku`eni `eblji. Je~anje tramov. Pri nekem grobu se zadr`imo ~isto kratko - a lep je, star, zapu{~en (zglasite se pri upravi), s kovinskim kri`em namesto kamna, z listjem bli`njega hrasta namesto sve~. Pokopana je neka, `enska. Kdobivedel! @ivi ~lovek pri`iga sve~e dve koleni nazaj, nemara tri. Dihala je, umrla je. Luna ostaja ista, poletja so vro~a. Preminila bom, nekdo se bo v mokrem in hladnem novemberskem vetru prehladil na mojem grobu, ko bo brezupno pri`igal sve~e. Nefretete. Amon. Ojdip. Tutankamon. Ajshil. Aleksander. Ivan. Neron. Kleopatra. Matija. Mehmed. Mojzes. Buda. Ljudje, bogovi - da, celo bogovi umirajo, ne o`ivlja jih ve~ verovanje. Potone{ kakor kamen~ek v ribnik in ~ez ~as tudi koncentri~ni krogi prenehajo. -------------- Histeri~no obna{anje, jecljanje, `iv~nost, drgetanje pod pritiskom - vsi ti akutni znaki rasto~ega slaboumja, ki zacveti v nezdravem `ivljenju, mi pomenijo simbole, po katerih se orientiram. To so znaki moje prave, vesele, raj`arske poti. Moje pijandursko, nekontrolirano drvenje v samouni~enjeje polno igrive razposajenosti. Meni ni treba skrbeti, ne ob~utim nobenega strahu pred nemo~jo propadlih na~rtov, jaz se vsemu zavestno predajam brez upanja. Ko ni upanja, je vse toliko lep{e. Prav ni~ praznih, zatrtih skrbi, ni~ najedanja in grizljanja telesa. Bolj, ko je vse skupaj pisano in razuzdano, bolj me privla~i. @itarice, sadje, zelenjava. Bruh! Naro~im pico s slanimi ribjimi fileti - ~utim, kako mi {kripljejo ledvice; pa jim-postre`em s pivom za tola`bo. Tekam, odpiram okna, potem jih zaprem. Da bi le bila temperatura prava, da bi se tkivo ohranilo! Jaz pa si `elim biti umrljiva, pozabljena, spihana v veter, splavljena v de`. To je tudi ob~utek, vsajen v `ensko bit. Na{e ~utne slutnje so naperjene kot radarji, nenehno ~rpajo znake pretoka ~asa, seznanjene s hipoteti~nimi resnicami. @enska se torej oklepa mo{kega. Ona ve, kaj lahko skriva smrt. Obledele ~ajne skodelice z okru{enim robom, mrzlo, vodeno kavo, vla`na, prezebla jutra, kri~anje otroka, ki ga mu~ijo kr~i, pre{tevanje vrednot, ki jih skriva listnica. Mo{ki se du{i v sedanjosti. @enski se vse dozdeva, vidi trodimen`ionalno, zelo popa~eno, sluti la`ne energetske kroge. Mo{ki zija odprtih ust, v dveh dimenzijah ra~una svoje izdatke z `epnim kalkulatorjem in se spra{uje, ali jo naj naposled le po{lje k psihiatru, da bi popustila svoj jekleni prijem. Vse skupaj se zdravilno kon~a v postelji. Naj `ivi lu~! Toda meni je dosti strahu in bega, oba sem spremenila v svoja zaveznika, pokli~em ju, ko, si moji `ivci za`elijo vznemirjenja. ^rnolasec, Krokar, Ale{, ^rt - vse to so odtenki nekih barv, ki se igram z njimi. Ne upam, da bom zvlekla ~rnola{ca domov - ko se naposled to zgodi, se zmagovalno smejim. Stopnice drsijo v polo`no ravnico, kamen se razkraja. In jaz - tako druga~na, z novo blaznostjo, z novimi ~ustvenimi oro`ji. -------------- Pet let mi je. "Praga," re~e nekdo. Ravno sem spila belo kavo. V roki dr`im skodelico z usedlino ~rne kave, ki jo je spil o~ka, prerokujem z vso veli~ino in resnobnostjo, kajti intuicija otroka {e nima priprtih prstov. V u{esih lovim zvoke kramljanja, ki se je prihulilo, da bi izbruhnilo v smeh nad kak{no mojo otro~arijo. Zato se moram {e bolj potruditi za priznanje, za uspeh, ki me ~aka, ko pojasnim podobe, ki so vstale `ive pred menoj. Zdaj dr`im v rokah to lepo, krhko skodelico in nekaj `ensk skrbno nadzoruje moje kazalce, ki se vrtin~ijo na robu. Govorim. "Praga," re~e spet nekdo. [epetam v lastna u{esa, skozi okno pa proniclja bronasta svetloba, v katero se potopim z o~mi. Kakor blisk me odnese ven, v daljavi le {e trapast, nesmiseln, postavlja{ki, hrupen govor odraslih. Strmim kot za~arana. Zunaj je megla, podobna trdnim belim oblakom, obdana je s kovinsko rde~o barvo son~ne svetlobe. Umik poletja mrazu trde jeseni. "Je to Praga?" vpra{am. Moja ro~ica, za katero `e vem, da. ima pet prstkov, se stegne proti oknu, druga ne ~uti ve~ skodelice. "Praga, to je tam," ka`em zasanjano drugim, ki ni~esar ne opazijo. Obmolknem in gledam skozi steklo, ki uokvirja to nenavadno lu~. Rde~kasto zlata barva se razlije po strehah, ki se izvijajo iz objema jutranjega mraza. Vse je tako zelo mirno, trenutek je za vedno otrpnil v mojem spominu, fotografiran, ovekove~en, {e sama obsedim negibno. "Kaj je, Dunje~ka, kaj si se zamislila," me pobo`a nekdo po laseh, ne da bi me pogledal. Mirno ostanem v svojem prividu, gledam in prizor se mi vtisne v spomin ... V mislih dodam vlak, ljudi in ti{ino, vse ostaja negibno kot stara rezbarija, lebdim nekje nad pokrajino v tem ostrem zraku,