Nova generacija mobilnih telefonov (GSM) v Slovenij je cedalje stevilcnejsa, se posebej s pomudbo novih tujih blagovnih znamk
![]() |
potrebna je le odlocitev |
Spoznali smo se z GSM tehnologijo mobilne telefonije, opravili razgovor z direktorjem podjetja Telereya, ki nam je razkril prednosti GSM pred NMT tehnologijo, povzeli pa smo tudi glavne znaiinosti te tehnologije iz prospekta podjetja Mobitel, pripravili povzetek "mobitelovega bontona" in obiskali www streznik www.gsmworld.com, kjer so vse informacije o trenutnih GSM operaterjih na svetu.
Analogni sistem mobilnih telefonov (NMT) se je pojavil v Sloveniji ze pred nekaj leti, ko je takratna PTT Slovenije ustanovila druzbo Mobitel. Dobro se spomnim, kako je takratni direktor druzbe leta 1992 opisal izjemne rezultate vzpostavljanja infrastrukture (repetitorjev) za delovanje t.i. NMT analognih telefonskih aparatov Carry Phone, ki so ob pricetku prodaje stali 8000 nemskih mark. Takoj za njim se je pojavila se blagovna znamka Benefon Classic in Forte. Tudi sam sem bil eden izmed uporabnikov aparata NMT. Ker sem moral pisarno za dve leti zamenjati z avtomobilom, sem si s pomocjo Mobitela in poslovnega kovcka (prenosni racunalnik in modem) ustvaril pogoje za delo na terenu. S pridom sem izkoristil moznosti mobilne telefonije. Tik pred tem nam je uspelo s podjetjem Acord 92 iz Ljubljane in tehniki iz finske firme Benefon izdelati vse potrebno za posiljanje in sprejemanje faksov kar iz avtomobila. Po nekaj dneh usklajevanja in testiranja smo slovesno poslali verjetno prvi faks iz avtomobila v pisarno direktorja Mobitela. Na opravljeno delo smo bili zelo ponosni, saj so se kasneje v avtomobilih pojavili klasicni avtomobilski faksi.
Mene pa je zadeva se vedno zanimala v povezavi s prenosnim racunalnikom.
S pojavom tehnologije GSM (Global system for Mobile Communication) se je
svet mobilne telefonije za prebivalce
iz Slovenije sunkovito odprl tudi za ostale evropske drzave. Gre za svetovni
celularni sistem mobilne telefonije, delujoc v frekvencnem obmocju 900
Mhz, medtem ko NMT (analogni sistem) deluje v frekvencnem obmocju 450 Mhz.
Svetovni standard GSM je sprejelo skoraj sto drzav po vsem svetu, stevilo
operaterjev pa se je povzpelo na 164. Strokovnjaki predvidevajo, da bo
do konca tisocletja stevilko operaterjev GSM naraslo na 230 v vec kot sto
drzavah, skupno stevilo narocnikov pa bo doseglo 100 milijonov. Po besedah
Jozeta Zlendra, direktorja podjetja Teleray, je kot ponudnik GSM na prvem
mestu v svetu se vedno ameriska Mottorola, takoj za njim pa sledi finska
firma Nokia, ki v Evropi pokriva povprecno od 35- 65 odstotkov trzisca
mobilne telefonije v razlicnih drzavah. Sledi preostalih 30 ponudnikov,
ki obvladujejo skoraj polovico evropskega trzisca.
PREDNOSTI SISTEMA GSM so: vecja zasebnost pogovorov, ki jo omogoca digitalna tehnologija, onemogocena zloraba v primeru kraje osebne stevilke PIN, ki je znana samo narocniku, visoka (za mobilne razmere kar neverjetna) kakovost prenosa zvoka, siroka paleta dodatnih storitev (prenos podatkov, e-mail, prenos faksiranih sporocil, telefonski predal GSM, konferencna zveza do sest uporabnikov hkrati in visoka stopnja mobilnosti in dosegljivosti v svetu. |
Slovenija:Pokritost s signalom GSM
MOBITELOVO DIGITALNO OMREZJE - MOBITEL GSM
V letu 1996 so z digitalnim signalom pokrili slovenski cestni kriz, vecja
mesta, pomembnejsa turisticna sredisca ter Obalo, kar ustreza priblizno
40-odstotni pokritosti (po povrsini in prebivalstvu). Do leta 2000 se bo
Slovenija s petimi telefoni na sto prebivalcev na tem podrocju pridruzila
srednjerazvitim drzavam Evrope.
NAROCNISKA KARTICA-POGOJ ZA DELOVANJE GSM APARATA
Vsak telefonski aparat GSM ima svojo narocnisko kartico SIM. Na njej je
zapisana narocniska stevilka, ki jo prejme narocnik ob sklenitvi narocniskega
razmerja. Kartica vsebuje podatke o imetniku, z njo se belezijo vsi opravljeni
pogovori oziroma stroski telefoniranja. Na njej je zapisana tudi posebna
varnostna koda PIN (Personal Identification Number), ki onemogoca zlorabo
narocniske stevilke.
VZPOSTAVITEV ZVEZE V DOMICILNEM OBMOCJU
GSM uporablja v Sloveniji omrezno stevilko 041. Uporabnik omrezja
GSM lahko vzpostavlja klice kamorkoli: v digitalnem omrezju GSM, v analognem
omrezju NMT, v fiksnem omrezju Telekoma in preko fiksnega omrezja Telekoma
v tujino. Uporabnik GSM-a je dosegljiv iz vseh nastetih omrezij, le ce
ima vkljucen aparat in se nahaja na obmocju signala GSM.
VZPOSTAVLJANJE ZVEZ V TUJIH OMREZJIH GSM
Druzba mobitel je ze sklenila tki. roaming pogodbe s tujimi operaterji
GSM v sedemnajstih evropskih
drzavah. Do konca leta nacrtujejo povezave z vsemi evropskimi operaterji.
Postopoma pa bodo pogodbe sklenili tudi s preostalimi operaterji v svetu.
Ce vas klicejo v tujino (dohodni klici), ga kot uporahnik GSM placate od
nase centrale naprej po ceniku Mobitel-a za mednarodni promet. Vasa stevilka
je vedno 041 + narorniska stevilka, saj je domaci centrali znano, kje v
tujini se nahajate.
STROSKI VKLJUCITVE V OMREZJU GSM
Prikljucna taksa s kartico SIM stane sedaj 4.305 SIT s petodstotnim
prometnim davkom. S tem sklenete narocnisko razmerje in prejmete narocnisko
kartico SIM operaterja druzbe Mobitel. Mesecna narocnina v omrezju GSM
obstaja v dveh paketih, in sicer:
Osnovni paket GSM z mesecno narocnino 6.090
SIT s petodstotnim prometnim davkom, v katerega so vkljucene osnovne telefonske
storitve (telefonija, preusmeritev klica). Dodatno imate moznost narociti
k osnovnemu paketu se ostale storitve, ki se placujejo mesecno od 180 do
360 SIT, odvisno od narocene storitve (npr. konferencna zveza, zadrzanje
zveze, prenos podatkov itd.).
Poslovni paket GSM z mesecno narocnino 7.350
SIT s petodstotnim prometnim davkom, v katero je vkljucenih vec osnovnih
telefonskih storitev, zato priporocamo ta nacin za poslovne namene. Tudi
pri tem paketu ohstaja moznost dodatnih storitev po ceni 270 do 360 SIT
mesecno, npr. zapora klica, prenos podatkov, prenos faksiranih sporocil
itd.
Pri osnovnem in poslovnem paketu GSM obstaja tudi moznost dodatnih stevilk,
kar stane 1.450 SIT mesecno, kadar uporabljate storitev prenosa podatkov
ali sprejemanja faksiranih sporocil.
V osnovnem paketu GSM ohstaja tudi moznost dodatne storitve telefonskega
predala GSM, kar stane dodatnih 1.000 SIT na mesec. Ta storitev je v poslovnem
paketu ze vkljucena v ceno.
BONTON TELEFONIRANJA
Nekaj dni nazaj smo lahko prebrali clanek o brezzicnih telefonih kot o
nadlogah v tem desetletju. Ce ne upostevamo bontona mobilne telefonije,
postanemo prava nadloga za okolje. V gledaliscu ali kinu v najbolj napetih
ali prijetnih trenutkih nekomu zazvoni telefon in na nase veliko presenecenje
se ta clovek pricne pogovarjati. V skandinavskih dezelah se je pricelo
gibanje proti tej elektronski
nadlogi. V kinih in teatrih nastavljajo instrumente, ki lovijo aparate
in opozarjajo redarje, da ima obiskovalec vklopljen mobilni telefon. Sluzbe
za nujno pomoc se pritozujejo, da jih zaradi lahke dosegljivosti zasipavajo
z nepotrebnimi klici. Henning Hansen, predstavnik organizacije za preprecevanje
krutosti nad zivalmi na otoku Lolland, pravi, da jih pogosto klicejo ljudje
samo zato, ker so kje videli kravo, ki grdo gleda in jezno muka. Svedski
duhovniki se pritozujejo, da morajo skoraj na vsakem pogrebu opozarjati,
naj vsaj med pogrebno slovesnostjo pustijo telefone pri miru.
MOBITELOV BONTON ALI KAKO UPORABLJAMO MOBILNI TELEFON Dobro je vedeti, kaj vse spada k bontonu pri uporabi mobilnega telefona. Druzba Mobitel je v ta namen pripravila nekaj pravil obnasanja in uporabe, ki so razdeljena v tri podrocja: Pravila veljajo: Ne motimo ostalih brez potrebe: Varnost je na prvem mestu: |
Najbolj komunikativni so Finci, saj ima trideset odstotokov prebivalstva celularne telefone. Sledijo jim Svedi z dva odstotka manj, ki slovijo kot molcecni narod. Nemci sc primerjavi s skandinavci v tem pogledu zelo nekomunikativni, saj imajo pri sebi le priblizno sedem odstotkov mobilnih telefonov, medtem ko imajo v Svici devet celih dva odstotka, v Avstriji sedem celih pet odstotka in na Nizozemskem sest celih pet odstotka. Ena najvecjih proizvajalk mobilnih telefonov, finska firma Nokia razposilja po restavracijah, gledaliscih in bolnisnicah brezplacne brosure z dvanajst pravili lepega vedenja pri ravnanju z celicnimi telefoni. Avtorica brosure Magdalena Ribbing svetuje uporabnikom obzirnost do drugih. "Ze to je nekaj, da izkljucite telefon med porocno slovesnostjo ali na smrtni postelji", se norcuje.
Tudi Japonci razmisljajo
enako kot Danci, ki ze pripravljajo zakon, s katerim bodo prepovedali pogovore
v avtomobilu. Enako razmisljajo tudi v Svici, Italiji, Avstraliji in na
Portugalskem. V zadnjih sestih mesecih 1996 leta je na Japonskem umrlo
na cesti devet ljudi,1627 pa jih je bilo ranjenih v 1140 prometnih nesrecah,
katerih vzrok je bil brezzicni telefon. Tega ima vsak peti Japonec, prijavljenih
pa jih 25 miljonov. Zato, spostovani uporabniki celicnih telefonov. Spostujte
sebe in ostale in uporabljajte mobilni telefon tam, kjer je primerno in
kjer ocenjujete, da ne ogrozate ostalih in sebe. O brezzicne telefonu pravijo,
da je uspesnica tega desetletja. Letna stopnja rastije namrec petdeset
odstotna, do leta 2000 pricakujejo pol milijarde uporabnikov. V Sloveniji
ima druzba Mobitel cilj, da doseze popolno pokritost GSM signala do leta
2002.
STROSKI POGOVOROV
V notranjem pogovoru se gibljejo stroski po tarifi od 38,4 SIT
do 84 SIT, odvisno od casa klicanja. Najcenejsi je pogovor med tednom od
19.-7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah ter praznikih (38,4 SIT), najdrazji
pa med tednom od 10.-16. ure, ko tarifa znasa 84 SIT, preostali cas pa
stane 69.6 SIT. Za vse klice, opravljene med narocniki GSM - GSM, GSM -
NMT ter NMT - GSM, veljajo za 10 odstotkov nizje cene pogovorov.
KAJ PA V TUJINI?
Kako je tujina pripravljena na brezzicne telefone? Pogledali smo preko
internet omrezja in poiskali streznik http://www.gsmworld.com, kjer smo
nasli vse natancne podatke o operaterjih GSM tehnologije in pripravili
kratko primerjavo cen pogovorov na minuto med Slovenijo, Italijo, Avstrijo
in Finsko. Cene minutnega razgovora so podane v nemskih markah.
Pogovor v konici | Pogovor izven konice | ||
SLOVENIJA | Doma: od 7.00-19.00 Doma: od 19.00-7.00 Evropa Amerika Avstralija |
0.77 0.77 1.47 2.54 2.54 |
0.64 0.35 1.22 2.21 2.12 |
AVSTRIJA | Doma Evropa Amerika Avstralija |
0.74 1.04 1.55 2.15 |
0.22 0.81 1.04 1.70 |
ITALIJA | Doma Evropa Amerika Avstralija |
0.58 0.89 1.96 3.10 |
0.30 0.89 1.96 3.10 |
FINSKA | Doma Centralna Evropa Vzhodna Evropa Amerika Avstralija |
0.43 0.90 0.96 1.37 1.37 |
0.22 0.71 0.96 1.07 1.07 |
Gregor Hauc